Razprave Contents 7 Mojca Bertoncel, New age in zahodna (PDF)

5 Razprave Contents 7 Mojca Bertoncel, New age in zahodna kultura New Age and Western Culture 29 Tadej Strehovec OFM, Človek med genskim in evgeničnim zapisom. Dedne informacije in kriteriji za komercialno in socialno opravičevanje rojstva Man between Genetic and Eugenic Codes. Hereditary Information and Criteria for Commercial and Social Justification of Birth 41 Anton Mlinar, Razprava o evtanaziji v Sloveniji Discussion on Euthanasia in Slovenia 67 Bogdan Kolar, Misijonska akcija Nikolaja Olivierija in njeni odmevi na Slovenskem N. Olivieri’s Missionary Action and Its Echoes in Slovenia 89 Zvonko Bergant, Ivan Tavčar – kritik slovenskega katoliškega zadružništva Ivan Tavčar Criticising Slovenian Catholic Cooperative System Pregledi Rewiews 107 Snoj Alojzij Slavko, Ekumenska usmeritev teološkega študija 113 Jože Krašovec, Evropska merila citiranosti za humanistične vede 119 Nadja Furlan, Ženska v različnih religijah. Jean Holm, Women in Religion, London, Printer 1994. Izjava Statement 133 Učitelji, uslužbenci in študenti Teološke fakultete v Ljubljani kot žrtve totalitarnega režima (Bogdan Kolar) Poročilo Report 139 Jože Krašovec, Vrnitev k virom teologije. Ob srečanju preda vateljev teoloških fakultet Univerze v Gradcu in Univerze v Ljubljani (Gradec, 19. Oktober 2002) Ocene Book Rewiews 143 Bogdan Kolar, Leonard Holtz, Geschichte des christlichen Ordens- lebens, Patmos Verlag, Düsseldorf 2001, 398 str. 145 Anton Mlinar, Kohnen P. – Schumacher G. (ur.), Euthanasia and Human Dignity, A Collection of Contributions by theDuch Ca- tholic Bishops’ Conference to the Legislative Procedure 1983- 2001, UitgeverijPeeters, Utrecht 2002, 166 str., ISBN 90-429- 1153-0. Vsebina  6 Bogoslovni vestnik 63 (2003) 1 Sodelavci v tej številki Bogoslovnega vestnika: Dr. Zvonko Bergant, Smlednik 22, 1216 Smlednik Mag. Mojca Bertoncel, Gorenja vas – Reteče 76, 4220 Škofja Loka Nadja Furlan, Tržaška 51, 1000 Ljubljana Prof. dr. Bogdan Kolar, Ob Ljubljanici 34, 1110 Ljubljana Akad. dr. Jože Krašovec, Dolničarjeva 1, 1000 Ljubljana Doc. dr. Anton Mlinar, Repnje 27, 1217 Vodice Prof. dr. Alojzij Slavko Snoj, Rakovniška 6, 1108 Ljubljana Mag. Tadej Strehovec OFM, Tržaška 85, 1000 Ljubljana  7 Razprava (1.01) UDK 291.16 New age (100) Mojca Bertoncel New age in zahodna kultura Wounter J. Hanegraaff, raziskovalni sodelavec Oddelka za religijske študije na univerzi v Uttrechtu, je leta 1998 objavil študijo z naslovom New Age Religion and Western Culture, s podnaslovom Esotericism in the Mirror of Secular Thought. Med množico raziskav pojava new age v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je pričujoče delo primer analize in inter- pretacije »nauka« tega gibanja.1Hanegraaffova analiza zgodovine re- ligijskih idej new agea, ki bo predstavljena v prvih dveh poglavjih te razprave, je empirična, objektivna in izčrpno opisuje njegova zgodovin- ska izhodišča in verske poglede. Delo predstavlja le teoretične vidike pojava new age, kar bi lahko ocenili kot njegovo pomanjkljivost, saj av- tor ne omenja nekaterih pomembnih dejstev, npr. priznanja sester Fox, da je bila njuna »komunikacija z duhovi« največja goljufija 19. stoletja; razkrinkanja prevar teozofinje H. P. Blavatsky in drugih pripadnikov spiritizma; nevarnosti astrologije, magije, spiritizma, channelinga, hip- noze in drugih pojavov, s katerimi je new age povezan. Vsaj nekaj vidi- kov te plati new agea, bo navedenih v opombah in v zadnjem poglavju, v katerem bo predstavljen krščanski pogled na new age. 1. Hanegraaffova analiza zahodnega ezoterizma in njegovega vpli- va na raziskovanje verstev New age v širšem smislu označuje gibanje, ki je nastalo v 60. letih 20. stoletja in je tesno povezano s kalifornijsko protikulturo.2Pojem new age v ožjem pomenu besede pa izhaja iz angleškega teozofskega in antro- pozofskega izročila. Danes je tudi ta oblika new agea vključena v giban- je new age, ki se je razširilo predvsem v ZDA in Zahodni Evropi. 1.) Pojem ezoteričen je najprej uporabil Lucijan iz Samostate. A. Faivre začetkom modernega ezoterizma sledi vse do antike (neopita- gorejci, gnostiki, neoplatoniki, stoiki). Po razdelitvi znanosti v 12. stoletju na artes mechanicae in artes liberales je ezoterizem postal polavtonomno področje. Do ključnega premika pa je prišlo v 14. stoletju, ko je »odkritje narave« povzročilo sekularizacijo kozmosa in poskuse oživitve magije. M. Bertoncel, New age in zahodna kultura 1 Prim. W. J. Hanegraaff, New Age Religion and Western Culture. Esotericism in the Mir- ror of Secular Thought, State University of New York Press, New York 1998, 1-17.  8 Bogoslovni vestnik 63 (2003) 1 To je pomenilo konec tradicionalne kozmologije, v kateri je vladala ana- logija med zemeljskim svetom in nebeškimi svetovi. Ezoterizem se je razvijal v treh smereh: a) Neoplatonizem je še posebej zaznamovalo odkritje grškega roko- pisa, z naslovom Corpus Hermeticum, ki ga je menih Leonard iz Pistoje okrog leta 1460 prinesel iz Makedonije v Rim. Po prepričanju tedanje dobe naj bi delo napisal Mojzesov sodobnik Hermes Trismegistus. Pred- stavljalo naj bi vir prvotne modrosti, ki združuje popolno filozofijo s po- polno teologijo, oz. neoplatonizem s krščanstvom. Šele dvesto let kasneje (1614) je Casaubon dokazal, da je Corpus Hermeticum mnogo mlajši, kot so prvotno predvidevali, in je nastal med 1. in 3. stoletjem po Kr. b) Z ezoterizmom so tesno povezane tudi alkimija, astrologija in ma- gija. Pojma magija in ezoterizem sta skoraj sinonimna. Ezoterizem pred- stavlja tip renesančne magije, ki se je razvila v okultizem in kasneje v neopoganstvo. Tudi astrologija je vključena v področje renesančne magije, alkemija pa predstavlja duhovno vez med ezoterizmom, naravno filozo- fijo in naravno znanostjo. c) Teozofski vidik ezoterizma srečamo v krščanski kabali, ki ozna- čuje krščansko interpretacijo judovske kabale.3Kot prvega krščanskega kabalista ezoteriki omenjajo G. Pica della Mirandolo. Čeprav je kabali- stična smer ezoterizem oskrbela s številnimi teozofskimi spekulacijami, ni deležna posebne pozornosti. Ker so v ezoterizmu povezana znanstvena odkritja narave, filozofski pogled na svet in pojmovanje svetega, ga lahko obravnavamo kot pri- mer religijskega sinkretizma. Hanegraaff najbolj značilne novodobske poteze (zakon ustrezanja, pojmovanje žive narave, vlogo posredovanj in domišljije, preobrazbo, konkordanco, prenos znanja z učitelja na učenca) povzema po Faivrovi shemi ezoteričnega pogleda na svet.4Naštete zna- čilnosti ezoterizma so v zgodovini doživele več sprememb. Že v obdobju med renesanso in razsvetljenstvom je prišlo do preoblikovanja, ki ga je povzročila pietistično–spiritualistična smer. Poseben vpliv na preobliko- 2 Čeprav so bile ključne novodobske ideje prisotne že dolgo pred nastankom gibanja, mnogi novodobski avtorji obravnavajo new age le kot gibanje, ki se je pojavilo s kali- fornijsko protikulturo in knjigo Alice Bailey z naslovom The Reapperance of Christ. Prim. A. J. Saliba, Christian Responses to the New Age Movement, Geoffrey Chapman, New York 1999, 154, 164. 3 Kabala je judovski mistični sistem skrivnega vedenja, ki je nastal v pozni antiki kot razlaga in komentar svetih spisov. Vsaka črka hebrejske abecede ima določeno številčno vrednost, zato so kabalisti črke nadomeščali s številkami in jih z različnimi tehnikami premeščali, da bi odkrili resnična sporočila svetih besedil. Prim. A. Gol- jevšček, New Age in krščanstvo, Ognjišče, Koper 1992, 96-97. 4 Faivrova shema ezoteričnega pogleda na svet je naslednja: (1) V vidnem in nevidnem vesolju vlada zakon ustrezanja, ki povezuje mikrokozmos in makrokozmos.  9 vanje teh pogledov pa je imela reformacijska duhovnost, ki je med dru- gim sistematično kritična do Cerkve, njenih dogem in nestrpnosti, do nauka o opravičenju in nauka o potrebnosti Cerkve za odrešenje. Re- formacijska duhovnost zagovarja versko svobodo in osebno odgovor- nost, racionalizem ter kozmološke temelje hermenevtike in nauka o odrešenju. Zanimiva je predvsem zato, ker tudi pripadniki new agea sledijo duhovni kritiki krščanskih Cerkva, ki so po njihovem ozko dog- matične, nestrpne, skratka, tiste, ki posamezniku onemogočajo pravico do avtonomije in se preveč ukvarjajo z grehom. Za razumevanje new agea je po Hanegraaffu zelo pomemben razvoj ezoterizma v času razsvetljenstva in protirazsvetljenstva. Pojavi, ki iz- hajajo iz ezoterizma v nasprotju z nedavnimi prepričanji niso povezani le z romantiko in protirazsvetljenstvom. Tudi na tem področju se je namreč pojavil eklekticizem idej. Presenetljiva je ugotovitev, da med razsvetljenstvom in protirazsvetljenstvom ni toliko razlik kot v protiraz- svetljenstvu samem. Le-to je sestavljeno iz dveh vej: relativistične, ki je odločilno prispevala k razvoju zgodovinske zavesti, in nerelativistične, ki je tesno povezana z ezoteričnim izročilom. Romantika je uspela združiti obe smeri in poudarja romantično organskost oz. iracionalnost proti razsvetljenski uniformnosti oz. racionalnosti. Od okultizma jo raz- likujemo po tem, da prvi zagovarja zakon ustrezanja, druga pa zakon vzročnosti. Če je romantika na novo interpretirala ezoterično kozmologijo pod vplivom novega evolucionizma, pa je okultizem obravnaval ezoterično kozmologijo v povezavi z znanstvenimi kozmologijami. Na splošno velja, da je okultizem nov razvoj ezoterizma, ki je imel velik vpliv na razvoj modernega spiritualizma, okultne obredne magije in moderne teozofije. Na preobrazbo ezoterizma v okultizem sta imela po Hanegraaffu naj- večji vpliv Emanuel Swedenborg in Franz A. Mesmer. Jasnovidec in vizionar Emanuel Swedenborg je svoje znanstvene in filozofske ideje prenesel na področje nadnaravnega. V svojih delih je tako kot Mesmer skušal povezati vero in znanost. Okultisti so Swedenborgove poglede zdru- M. Bertoncel, New age in zahodna kultura (2) Živa narava je kompleksna, pluralna hierarhija vesolja, ki jo prežemajo duhovne sile. (3) Zakon ustrezanja, ki vlada med nižjimi in višjimi deli vesolja, zagovarja njihovo medsebojno povezanost, ki jo dosežemo s posredovanji (simbolov, arhetipov, angelov) in domišljijo. (4) Popolno gnozo lahko dosežemo s pomočjo preobrazbe. (5) Iskanje podobnosti med različnimi izročili je naloga konkordance. (6) Zadnja značilnost ezoteričnega pogleda na svet je prenos znanja z učitelja na učen- ca. Ta značilnost, za razliko od drugih, ni sprejemljiva za individualizem new age. Po delu A. Faivra (Acces de l’ ésotérisme occidental, Gallimand, Paris 1986) povzema W. J. Hanegraaff, n. d., 397-401. ‘  10 Bogoslovni vestnik 63 (2003) 1 žili z naukom Franza A. Mesmerja o nevidnem fluidu. Franz A. Mesmer je s pomočjo živalskega magnetizma zdravil različne bolezni in razvil nauk o nevidnem fluidu, s katerim je ozdravljal in užival precejšnjo pozornost.5Z odkritjem transa, ki so ga njegovi učenci omilili v hipnozo, je Mesmer ve- liko prispeval k razvoju moderne psihiatrije in verske psihologije.6 Združitev Swedenborgovih in Mesmerjevih pogledov je povzročila raz- voj modernega spiritualizma7 in z njim povezanega spiritizma.8 Njegove začetke lahko povežemo že z iluminističnimi seansami in posamezniki, ki so komunicirali z duhovi mrtvih, čeprav mnogi kot prelomnico spiritu- alizma omenjajo sestri Fox, ki naj bi iznašli način komunikacije z du- hovi.9Spiritualizem je bil za mnoge popolna religija, ki zagotavlja znan- stvene dokaze za nadnaravno in ni elitistična. Svojo »znanstveno« usmerjenost so spiritualisti združili z nasprotovanjem institucionalizira- nemu krščanstvu. Vera v osebnega Boga je zanje vzrok vseh zmot.10 2.) Hanegraaff ugotavlja, da so mnogi raziskovalci religije ideje vzhod- nih verstev povezali z lastno ezoterično preteklostjo. V tem obdobju so bile še posebno razširjene različne teorije o izvoru religije, ki so jih ra- ziskovalci povezovali s spolnimi teorijami, čaščenjem sonca in tradicio- nalnimi okultnimi znanostmi. Vsi ti pogledi so jasno vidni v delu H. Jen- ningsa. Ta je trdil, da Buda ni bil ustanovitelj budizma, ampak le eden izmed njegovih najbolj slavnih zagovornikov. Po Jenningsu je budizem kot ateistično verstvo obstajalo veliko prej kot bogati indijski politeizem. 5 Mesmer je znan po slavnem sporu z eksorcistom Johanom Gassnerjem, ki je v Jezu- sovem imenu izganjal demone in tako povzročil množično histerijo. Cerkvenim oblastem v Münchnu je njegovo početje razkrinkal kot popolnoma naraven pojav. Kljub temu je nekaj let zatem v Parizu sam povzročil podobno histerijo, k čemur je prispevala podob- nost med eksorcizmom in njegovo lastno metodo zdravljenja, mesmeričnim transom. 6 Prim. J. Vernette, Skrivnosti okultnega in nenavadnega, Mohorjeva družba, Celje 2001, 101. 7 Spiritualizem je metafizični filozofski nauk, ki trdi, da je svet v bistvu duhoven; mate- rialni svet je le duhovna predstava. Prim. F. Verbinc, Slovar tujk, CZ, Ljubljana 1974, 671. 8 Spiritizem je nauk, utemeljen na obstoju, pojavljanju in učenju duhov. Duh je človeško bitje, ki se je rešilo svojega snovnega telesa in je odličen posrednik med materialnim in duhovnim svetom. Prim. J. Vernette, n. d., 103. 9 Leta 1847 se je v kmečko hišico v Hydesvillu, v kateri je menda strašilo, vselila po- božna metodistična družina. Sestri Margaret in Katie sta z udarci na mizo črkovali vprašanja, duh, ki sta ga poimenovali Razklana noga, pa je odgovarjal na enak način. Po šestih letih je bilo v ZDA že 10.000 medijev in vsaj tri milijone pripadnikov spiritizma, ki jih je navdušila obljuba, da bi bilo mogoče sporazumevanje s pokojniki, čeprav bi to nekaj stalo. Zdravniki so ugotovili, da so bili »udarci duha« posledica krčev nekaterih mišic, do katerih lahko prihaja pri mladostnikih podzavestno. Kljub temu, da sta obe sestri priznali, da je šlo pri njunem komuniciranju z duhovi za največjo goljufijo v 19. stoletju, se je spiritizem vztrajno širil po Angliji in Evropi. Prim. J. Vernette, n. d., 97-99. 10 Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 384-442.  11 Jennings je bil povezan tudi z rožnokrižniki in sekto Ognjenih filozofov; pod njihovim vplivom je ogenj povezoval s sončnimi in spolnimi teorijami o izvoru religije. Prve teozofske teorije o izvoru religije je v okultistično sintezo pove- zala Helena Petrowna Blavatsky.11V svojih pogledih je združila obsesiv- no protikrščanstvo s pozitivizmom in primerjalno religiologijo ter eklek- tično povezala zahodni ezoterizem z orientalskimi idejami. Godwin na kratko povzema Blavatskyine nauke, pa tudi druge vire s podobno tem- atiko, v naslednjih točkah: a) spiritizem je veliko duhovno izlitje; b) Sveto pismo je treba razlagati simbolno; c) moderno krščanstvo je pokvarilo Jezusovo učenje; č) človeštvo se mora obrniti od krščanstva k prvotni modrosti; d) Jezus je bil le eden od številnih mesijev; e) človek ne potrebuje Kristusovega odrešenja, saj sam trpi za svoje grehe in se sam odrešuje; f) hudiča ni, tudi zlo obstaja le v nevednosti in nasprotovanju božan- skemu načrtu; g) človeštvo je skupaj z vesoljem v evoluciji, ki se bo končala v zdru- ženju z božanskim; h) reinkarnacija je zmota; i) spiritističnih pojavov ne povzročajo duhovi, pač pa elementali in astralne lupine.12 Tudi ameriški transcendentalizem je pričakoval veliko duhovno izlitje. To bo vodilo od materializma in krščanstva k resnični duhovnosti, ki bo združljiva z znanostjo. Kot za teozofijo je tudi zanj značilen eklekticizem orientalskih idej. Njegov tipični predstavnik, Ralph Waldo Emerson, si je kljub občudovanju orientalizma od njega sposodil le tisto, kar mu je pomagalo pri oblikovanju vizije, ki je v svojem bistvu ostala zahodna.13 M. Bertoncel, New age in zahodna kultura 11 H. P. Blavatsky je pozornost občudovalcev pritegovala s številnimi nenavadnimi po- javi. Kasneje se je izkazalo, da njeno početje ni tako nadnaravno, kot se je sprva zdelo. Njeni čudeži so spravljali v ekstazo le njene zamaknjene vernike, drugi pa so jih razgla- šali za trike. Nekateri so prisegali, da ima zanje posebej najete ljudi. Prišlo je do uradne raziskave. R. Hodgson je ugotovil, da ima relikviarij, v katerem so se čudežno pojavljala sporočila mojstrov, odmično zadnjo steno, upravičeno pa je podvomil tudi v druge teo- zofske čudeže. Uradna ocena preiskave je bila, da je Blavatskyeva »ena najpopolnejših, najbolj duhovitih in zanimivih slepark v zgodovini.« Zanimanju za teozofijo škandal ni škodil. Tudi tragični dogodek, do katerega je prišlo, ko je eden izmed njenih učencev šel v Himalajsko pogorje, da bi srečal katerega od mojstrov in tam v snegu zmrznil, je le še povečal zanimanje za teozofijo. Prim. A. Goljevšček, n. d., 33-34. 12 Elementali so štirje elementi - zemlja, voda, zrak in ogenj. T. i. astralne lupine, v kate- rih ni več duha, naj bi obstajale še nekaj časa po telesni smrti in se pojavljale na spriri- tističnih seansah. Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 199; J. Vernette, n. d., 161.  12 Bogoslovni vestnik 63 (2003) 1 2. Hanegraafova shema glavnih značilnosti new agea Novodobska prepričanja o naravi stvarnosti so tesno povezana z nje- govimi temeljnimi težnjami, ki jih po Hanegraaffu lahko povzamemo v petih značilnostih: tosvetnost, holističen pogled, evolucionizem, psiholo- gizacija religije (in z njo povezana sakralizacija psihologije) ter priča- kovanje nove dobe. 2.1 Tosvetnost 1.) Za new age je značilna tosvetna usmerjenost. Drugosvetni pogle- di, ki ne uživajo velike pozornosti, trdijo, da je naš svet iluzija, napaka, ki je nastala pri stvarjenju in ni vreden pozornosti, saj je naloga ljudi, da se ga čim prej rešijo. Kljub temu zagovorniki teh pogledov upajo v po- daljšanje sedanjega načina življenja, seveda brez vseh negativnih vidi- kov človekovega zemeljskega bivanja. 2.) Strogo tosvetne poglede zagovarja neopoganska smer,14ki poudar- ja lepoto in sijaj naravnega sveta in se malo zanima za druge svetove. Neopoganstvo oživlja pogled na svet, ki ga je krščanstvo imelo za ma- likovalstvo in praznoverje. V okviru neopoganstva razlikujemo tri smeri: Wicca, ženska duhovnost in gibanje boginje.15 3.) Najbolj razširjen pogled new agea je šibko tosvetna usmerjenost, ki se zavzema za izboljšanje tega sveta, ki je le področje učenja in rasti v pričakovanju višjih stopenj razvoja. Nekateri pripadniki šibko tosvetne 13 Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 442-467. 14 Nekateri raziskovalci, kot npr. Kelly, skušajo neopoganstvo ločiti od new agea, ven- dar drugi trdijo, da mu moramo priznati tako podobnosti kot tudi razlike z new ageem. 15 Wicco je leta 1939 ustanovil Gerald Gardner po zgledu čarovniških kultov v Zahod- ni Evropi, njeno aleksandrinsko smer pa so zaznamovale novosti Alexa Sandersa, samooklicanega Kralja čarovnic. Wiccino obredje in mitologija imata v središču boginjo in njenega moškega partnerja, rogatega boga. Pripadniki Wicce trdijo, da le-ta pred- stavlja predkrščanski čarovniški kult, ki je preživel v Angliji, vendar o tem dvomijo celo pripadniki gibanja. Verjetneje gre za nekakšen mit, ki se je razširil s knjigama M. Mur- ray, Čarovniški kult v Zahodni Evropi (1921) in Bog čarovnic (1931). Ženska duhovnost je le delno pogansko orientirana. Članice pristno žensko du- hovnost odkrivajo v zanemarjenih vidikih judovsko–krščanskega izročila in drugih religijah. Kljub temu da božanstvo pojmujejo kot žensko, ni nujno, da častijo pogansko boginjo. Gibanje boginje zaznamuje feminizem in zanimanje za arheološke dokaze prvotne ma- triarhije. »Patriarhalno krščanstvo« je torej njen glavni sovražnik. Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 77-89. Zanimiv je podatek, da je npr. v Nemčiji okrog 70 čarovniških krožkov, ki pripravljajo tedenske aktivnosti v obliki delavnic. Prim. H. Deipenwisch, Stare čarovnice v novi pre- obleki, v: Verstva, sekte, novodobska gibanja, Mohorjeva družba, Celje 1998, 162-164.; A. Goljevšček, n. d., 106-108.  13 usmerjenosti povezujejo s pričakovanjem dobe vodnarja, drugi pa z ze- meljskim tisočletjem ljubezni in luči ter prihodom nebes na zemljo.16 2.2 Holizem Po Hanegraaffu je težnja new agea težnja po holizmu najbolje vidna ob ne-holizmih: dualizmu (med Stvarnikom in stvarjo, Bogom in člove- kom, Bogom in naravo) in redukcionizmu (težnja k fragmentaciji in re- dukciji duha na stvar).17 1.) Holizem je tesno povezan s prepričanjem, da vse izvira iz enega dokončnega vira. Tu je podobnost s platonizmom več kot očitna. Naj- večji cilj človekovega obstoja je zavedati se svojega soustvarjanja z bo- gom, ki se izraža v ustvarjanju naše lastne stvarnosti.18Če spremenimo lastno prepričanje, spremenimo tudi stvarnost. Zato smo si izbrali tudi sedanje življenje in smo zanj polno odgovorni. Pri spreminjanju stvarno- sti nas ovira kulturno pogojeno prepričanje, da smo žrtve okoliščin, grešni in da nimamo vpliva na nespremenljive zakone. Tako prepričanje le težko spremenimo, ker nam daje občutek varnosti. Edini način, po ka- terem to lahko dosežemo, je pozitivno mišljenje, ki ga prakticiramo z ustnim, pisnim ali celo na magnetofonski trak posnetim ponavljanjem afirmacij ter z vizualizacijskimi tehnikami.19 2.) Drugi vidik holizma zagovarja univerzalno povezanost vsega. Najbolje jo ponazori mreža, v kateri so vsi deli med seboj povezani, ven- dar noben del ne uživa privilegiranega statusa. Gre torej za univerzalno povezanost vsega, ki ima tipično monistične značilnosti. Hanegraaff kot najbolj značilna primera univerzalne povezanosti predstavlja teoriji znan- stvenikov F. Capra in I. Prigogina. Capra zagovarja enotnost in univerzalno povezanost vseh pojavov ter notranjo dinamično strukturo vesolja teh pojavov. Caprova pred- postavka, da v naravi obstaja ena sama možna kombinacija hadronov (t. j. med seboj tesno povezanih delov atomskega jedra) vodi k zelo prob- lematičnim rezultatom: absolutnemu determinizmu, obravnavanju samo fizičnih in ne duhovnih stvarnosti ter nerešenemu vprašanju, kako med- sebojna povezanost na subatomski ravni vpliva na makroskopsko raven M. Bertoncel, New age in zahodna kultura 16 Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 113-119. 17 Osnovo holistične misli najdemo v t. i. Smaragdni plošči (iz 2. ali 3. stol. po Kr.), ki pri- naša štiri osnovne zakone kozmosa: (1) kakor zgoraj, tako spodaj; (2) vse v svetu je polarno; (3) med poli tečejo sile, ki ustvarjajo vedno nove dvojnosti; (4) vse gibanje v kozmosu je ciklično in se ravna po načelu ravnotežja. Prim. A. Goljevšček, n. d., 82-84. 18 V ozadju tega pojmovanja je prepričanje o tem, da so svet ustvarili ljudje, ko so bili še popolna duhovna bitja, in ne Bog. Kasneje so se izgubili v svojem lastnem stvarjenju in se odtujili sami sebi. 19 Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 120-128.  14 Bogoslovni vestnik 63 (2003) 1 človekovega življenja v pojavnem svetu. Tudi Capra sam je spoznal, da ta teorija ne zdrži kritike. Po Schumacherjevem mnenju je Caprova teorija že v samem izhodišču napačno zasnovana, saj ne upošteva kak- ovostne razlike med nižjimi in višjimi stopnjami bitij. Schumacher nasprotno zagovarja štiristopenjsko stvarnost, sestavljeno iz mineralov (materija), rastlin (življenje), živali (zavest) in človeka (samozavest). V tej stvarnosti vsaka od višjih stopenj, poleg lastne, vsebuje tudi vse značilnosti predhodnih stopenj. Nasprotje med Caprovimi in Schuma- cherjevimi pogledi izraža nasprotje med monističnim in hierarhičnim po- gledom na svet.20 Na teorijo o univerzalni povezanosti vsega je močno vplival tudi Ilya Prigogine, ki trdi, da razlike med naravnimi organizmi in človeškimi konstrukcijami ne moremo zagovarjati drugače kot na temelju samo- organizacije. Medtem ko so mehanski sistemi sistemi zaprtega tipa, so živi sistemi odprti, kar povzroča v njih neko ravnovesje. Kljub temu ti sistemi vsebujejo zadostno mero stabilnosti, zanje pa je še posebno značilna sposobnost obnavljanja. Po Prigoginovih merilih bi družbene or- ganizacije (mesta) in abstraktne sisteme (ekonomija) ter celo Zemljo, morali pojmovati kot žive sisteme. Prigoginova teologija je izrazito panteistična.21 3.) Kot tretji vzorec holističnega pogleda na svet Hanegraaff pred- stavlja t. i. holografični22vzorec, po katerem vsak del razodeva celoto in obratno – celota je prisotna v vseh delih.23Fragmentacija zato predstav- lja napačen način razumevanja stvarnosti in spodbuja negativna pre- pričanja. Holografični vzorec nasprotno zagovarja prepričanje o impli- citnem redu, po katerem je vse obseženo v vsem. Omejitev hologra- fičnega vzorca je le v dejstvu, da je statičen. Njegovi zagovorniki ga zato imenujejo hologibanje. Nad hologibanjem obstaja temeljni red ali temelj bivajočega, ki ga pripadniki new agea ne imenujejo Bog, marveč sočutna inteligenca, ki je prežeta z ljubeznijo. Griscomova, pa tudi drugi trdijo, da smo hologram ljudje. Bolj ko se tega dejstva zavedamo, bolj postajamo Bog.24 4. Zadnja oblika holizma po Hanegraaffovi shemi si prizadeva zdru- žiti komplementarna nasprotja, kot npr. nasprotja med moškim in žensko. Holistični ideal mora biti dosežen tako v posameznem človeku, kjer je ideal androgin (splošna težnja new agea), kot tudi v družbi, v kateri žen- 20 Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 128-136.; A. Goljevšček, n. d., 168. 21 Po delu I. Prigogina (From Being to Becoming: Time and Complexity in the Physical Sciences, W. H. Freeman & Co, San Francisco 1980) povzel W. J. Hanegraaff, n. d., 136- 139. 22 Hologram je naprava za tridimenzionalno videnje stvarnosti. 23 Prim. A. Goljevšček, n. d., 170. 24 Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 139-151.  15 ske svojo ženskost dojemajo kot nekaj mogočnega in kjer moški ne dokazujejo svoje moškosti (težnja, značilna za žensko duhovnost in neo- poganstvo). Različica tega holizma se navdihuje pri organskih modelih. Po načelu samoorganizacije tudi zemljo lahko razumemo kot organizem, ki je inteligenten in se samega sebe zaveda. Ljudje smo na Zemlji le paraziti, ki jih čaka preizkusni test. Če ga bomo prestali, nas čaka nasled- nja evolucijska faza, sicer pa se lahko zgodi, da nas Zemlja preprosto splavi. Če je Zemlja zavesten živ organizem, potem to velja tudi za druge planete. Alice Bailey le–te opisuje kot zavestna božanska ali pol- božanska bitja.25 2.3 Alternativna medicina kot praktični vidik novodobskega holizma New age pojmuje bolezen na dva načina: kot abnormalnosti v struk- turi in delovanju organov (disease) in kot celoto družbenih, psiholoških in drugih pogojev bolne osebe (illness). Če se moderna medicina ukvarja predvsem z zdravljenjem, new age namenja posebno pozornost človeku kot celoti in pogojem, v katerih le–ta živi. Human Potential Movement opozarja na nesprejemljivost sedanjega načina življenja, ki ustvarja osamljene, odtujene posameznike. Ti so izgubili stik z notranjim jazom in smislom življenja. Gibanje, ki se je iz terapevtskega preoblikovalo v ver- sko, naj bi tem posameznikom pomagalo obnoviti stik s seboj. Teoretična veja Human Potential Movement z Abrahamom Maslowom26na čelu je v veliki meri vplivala na razvoj transpersonalnega vidika na področju psi- hologije.27 Klinično gibanje Holistic Health, ki je tesno povezano s Hu- man Potential Movement, zagovarja mnenje, da lahko fizične bolezni zdravimo s spremembo psiholoških pogojev, ki so bolezni povzročili.28V M. Bertoncel, New age in zahodna kultura 25 Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 151-158.; A. Goljevšček, n. d., 73. 26 Abraham Maslow je v predgovoru k svoji Psihologiji bitja zapisal: »Te vrste psi- hologije bi se lahko razvile v življenjsko filozofijo, v nadomestek za vero, v sistem vred- not in življenjski program, ki so ga ti ljudje pogrešali. Potrebujemo nekaj večjega, kot smo sami, do česar bi občutili spoštovanje in za kar bi se zavzemali na nov, naturali- stičen, empiričen, nekonfesionalen način.« Navaja: H. J. Beckers, Novodobska gibanja (New Age), v: Verstva, sekte, novodobska gibanja, 149. Prim. A. Goljevšček, n. d., 43. 27 Tudi Hemminger trdi, da je bila ta vrsta psihologije že od svojih začetkov dalje več kot le terapevtska tehnika; imela je lastnosti svetovnega nazora in celo vere. Prim. H. Hemminger, Psihokulti in alternativna psihoterapevtska scena, v: Verstva, sekte, no- vodobska gibanja, 153. 28 Metoda zdravljenja je zelo preprosta: človek si mora samo dopovedati, da je zdrav in potem tudi je. Pozitivno mišljenje ponuja rešitev ne le na vprašanje, katere misli bi lah- ko povzročile določene bolezni (možganski tumor bi prav lahko nastal zaradi trmogla- vosti), ampak tudi obljublja pomoč v vseh življenjskih položajih. Prim. H. Kohle, Pozi- tivno mišljenje ali koliko je človeka mogoče programirati, v: Verstva, sekte, novodobska gibanja, 167.  16 Bogoslovni vestnik 63 (2003) 1 povezavi z naukom o ustvarjanju lastne stvarnosti mnogi pripadniki new agea zagovarjajo mnenje, da smo sami odgovorni za svoje zdravje ali bolezen. Te teorije so deležne številnih kritik zdravnikov in neozdravlji- vo bolnih.29 2.4 Evolucionizem Evolucionizma po Hanegraaffu ne moremo ločiti od raziskovanja verstev in znanosti. Čeprav tradicionalni ezoteriki niso bili evolucionisti, je bil po 18. stoletju evolucionizem stalnica ezoteričnih krogov. Mnogi ezoteriki evolucionizma sicer niso pojmovali kot znanstveno teorijo, so ga pa vztrajno uporabljali kot orožje proti tradicionalnemu krščanskemu pojmovanju zgodovine. Z razvojem embriologije, geologije in kozmo- logije so se spremenili pogledi na tradicionalno teorijo o nespremenlji- vosti vrst. Liberalno usmerjeni znanstveniki, ki so skušali združiti znanost in vero, so Darwinovo teorijo in svetopisemsko poročilo o stvarjenju povezali z imanentističnimi predstavami o božanstvu. Čeprav je imane- ntistična teorija na prvi pogled rešila del verskih vprašanj, po Hane- graaffu ni mogla odgovoriti na vprašanje, kako se je v materialnem sve- tu lahko razvil človek, ki je duhovno bitje.30 Za new age je značilno prepričanje, da je vsa stvarnost vpeta v evo- lucijo. Le–ta lahko poteka v zaprtih (npr. zemeljska biosfera, sončni sistem ali celo vesolje) ali odprtih sistemih (sistemi, ki se sami razvijajo in v tem dogajanju niso omejeni), v cikličnih krogih ali pa linearno.31 V novodobski literaturi je zelo razširjeno pojmovanje evolucije kot teleo- loške spirale. Po tej teoriji so ločene enote zavesti izšle iz božanskega vira in so v procesu, ki jih bo pripeljal do tega, da se bodo zavedle svoje- ga soustvarjanja z Bogom. V ostalih primerih pojmovanja evolucije pre- vladuje Prigoginov vzorec samoorganizacije. Vzorec je za mnoge pri- vlačen zato, ker presega tako newtonsko dinamiko, ki pojmuje čas kot nepovraten, kot tudi klasično termodinamiko, ki vodi k pesimističnemu sklepu, da se vesolju čas izteka in da bo prišlo do naraščajočega kaosa. Prigogine trdi, da bo iz tega kaosa nastal nov red, ki bo vesolju odprl možnosti razvoja višjih in bolj kompleksnih oblik reda.32 29 Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 42-55. 30 Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 462-467. 31 V primeru cikličnih krogov se proces razvoja po zaključenem razvoju v enem krogu nadaljuje v novem krogu. Drugi tip evolucije je linearen in zanika možnost neskončne evolucije. Teleološko pojmovanje evolucije predpostavlja, da linearni procesi težijo k cilju, ki je določen že od začetka in predstavljajo zaprti tip evolucionizma. 32 Prim. W. J. Hanegraaf, n. d., 158-168.  17 2.4.1 Progresivni duhovni razvoj in reinkarnacija Ker je temelj tako teozofije kot tudi transcendentalnega evolucioniz- ma povezan z romantičnim evolucionizmom, po Hanegraaffu za oba velja, da nista najprej povezana z reinkarnacijo, kot bi sklepal površen poznavalec, marveč s prepričanjem v progresivni duhovni razvoj.33 Nauk o reinkarnaciji je bil v razsvetljenskih krogih v drugi polovici 18. stoletja predmet številnih razprav. K širjenju prepričanja v reinkarnacijo je nedvomno veliko prispevala razširitev hinduizma, čeprav je res, da so nauk o reinkarnaciji ezoteriki zlahka izvajali iz platonističnih, pitagorej- skih, kabalistične smeri zahodnega ezoterizma in celo islamske mistike. Reinkarnacija34v ezoterizmu za razliko od hinduizma in budizma ni ne- gativen in drugosveten proces, ampak popolnoma pozitiven, tosvetni proces učenja in rasti. Reinkarnacija tudi ni krog nujnosti, iz katerega bi se ljudje radi rešili, marveč proces božjega izobraževanja, ki človeštvo vodi k zrelosti. Zamisel progresivnega duhovnega razvoja po Hanegraaffu ni no- vost, ki jo prinašata moderna teozofija in new age, pač pa je bila razšir- jena že v 18. stoletju. V 19. stoletju se je iz filozofskega in verskega poj- movanja razvila v znanstveno pojmovanje in se tesno povezala s poj- mom reinkarnacije. Prišlo pa je do pomembne spremembe. Evolucija je bila namreč najprej povezana z vero v Božjo previdnost, sčasoma pa so o njej pričeli razmišljati izključno v okvirih naravnega zakona. Po Bla- vatskyevi je evolucija veliki naravni zakon, ki vlada tako naravnim kot tudi nadnaravnim stopnjam obstoja. Blavatskyeva si iz hinduizma in budizma ni sposodila pojma reinkarnacije, ampak idejo univerzalnega neosebnega vzročnega zakona, ki predstavlja znanstveno alternativo krščanski moralnosti. Prepričana je bila, da je resnična religija združljiva z znanostjo in da obe nasprotujeta dogmatičnemu krščanstvu. Ko je v svojo teorijo vključila karmo, je prišla do metempsihoze, ki je vključevala reinkarnacijo in zagotovila znanstven izgled njene teorije.35 M. Bertoncel, New age in zahodna kultura 33 Proces reinkarnacije so mnogi zamenjevali z metempsihozo oz. duhovnim napredkom, ki poteka v višjih svetovih, kjer človek doseže globlje razumevanje svojega bivanja. Te višje svetove nekateri povezujejo tudi s planeti. 34 New age pogosto trdi, da je tudi Jezus učil reinkarnacijo in v tem duhu interpretira številne novozavezne odlomke. Sledili naj bi mu prvi kristjani vse do koncila v Cari- gradu leta 553 (nekateri, npr. Shirley Mc Laine, ta koncil mešajo z nicejskim koncilom leta 325), ki naj bi obsodil Origenov nauk o reinkarnaciji. Dejstva kažejo, da Origen nikoli ni učil reinkarnacije. Tudi druge, splošno-cerkvene listine reinkarnacije ne ome- njajo, kar jasno dokazuje, da predstave o reinkarnaciji niso bile splošno vprašanje. Prim. H. J. Beckers, Nauk o reinkarnaciji, v: Verstva, sekte, novodobska gibanja, 142- 143.; W. J. Hanegraaff, n. d., 321.; A. Goljevšček, n. d., 129. 35 Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 462-482.  18 Bogoslovni vestnik 63 (2003) 1 Reinkarnacija je za mnoge pripadnike new agea: logična in raciona- lna razlaga življenja po smrti, mehanizem, ki zagotavlja dokončno kozmično pravičnost ter zadovoljiva alternativa krščanskemu pojmova- nju večnega življenja v nebesih ali peklu, ki za mnoge sodobnike ni več sprejemljivo. Zelo razširjeno je tudi prepričanje, da smo si sami izbrali svojo lastno inkarnacijo.36 Vse, kar se človeku v njegovem življenju zgo- di, vse krivice, s katerimi se srečuje, so le posledica našega lastnega ustvarjanja sveta. To pojmovanje izraža splošno novodobsko prepriča- nje, da dobro in zlo na metafizični ravni ne obstajata. Slednjega mnogi avtorji obsojajo kot etični relativizem. Za new age so nezaželena deja- nja le tista, ki ovirajo človekov duhovni napredek. Tako new age zame- njuje etiko, ki temelji na volji, z etiko duhovne gnoze. Splošna medseboj- na povezanost vsega zagotavlja, da vsak izkuša to, kar je povzročil so- človeku. Najmanj sprejemljiva dejanja so obsojanje drugih, greh in kriv- da. Pozitivni odgovori na našteto pa so ljubezen, zaupanje in odpuščanje. V ozadju pojmovanja dobrega in zla v new ageu je težnja med dvema teorijama: individualistično, po kateri vsak človek ustvarja lastno stvar- nost, in univerzalistično, po kateri je vse vesolje podvrženo kozmičnemu zakonu.37 2.4.2 Mitično–zgodovinske razlage preteklosti in novodobska pre- pričanja o metafizičnih stvarnostih Hanegraaff trdi, da so začetki mitično–zgodovinskih razlag preteklo- sti tesno povezani s stvarjenjskimi miti, prilagojenimi novodobskim prepričanjem.38Moderna teozofija je zgodbe o starih civilizacijah in iz- gubljenih kontinentih, ki izhajajo iz stvarjenjskih mitov, povezala s svojim videnjem zgodovine. Izmed starih civilizacij je deležna največje pozor- nosti Atlantida, ki je pred 50 milijoni let ležala na območju sedanjega Atlantskega oceana in je bila središče človeške civilizacije.39 36 Zanjo se je odločil višji Jaz (človekova resnična identiteta), ki je ocenil, kakšno mora biti naše prihodnje življenje, da bo kar najbolj koristilo našemu duhovnemu razvoju. Interesi ega (ki je alienacija človekove osebnosti od višjega Jaza) so bili pri tem od- ločanju omejeni, saj si slednji ne bi izbral trpljenja in bolečin, ki so nujni za človekov duhovni napredek. 37 Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 256-301.; A. Goljevšček, n. d., 129. 38 Do padca človeka, ki je psihološki dogodek, je prišlo v dveh valovih: prvi predstavlja nesrečo, drugi pa rešitev. Do nesreče je prišlo, ko so se ljudje igrali posnemanje Boga pri stvarjenju. Njihova igra je prišla v nasprotje z božjim načrtom, kar je povzročilo, da so postale duše ujete v ječe telesa in nastali so hibridi. Druge, pametnejše duše, so jih hotele rešiti. 39 V Atlantidi so živeli hibridi, ki so jih zasužnjili Belialovi sinovi. Le–ti so pripadali drugi stopnji duš, ki so se odpovedale svoji nalogi rešiti hibride. Nasprotovali so jim sinovi zakona Enega, ki so ostali zvesti svoji nalogi osvoboditi duše, ki so se izgubile v mate-  19 Egiptovski ezoterizem povezuje new age z Jezusom, ki ga pojmuje kot v polnosti uresničeno bitje, velikega učitelja, popolnega mistika in gnostika. Kljub temu je Jezus le eden izmed številnih uvedencev, ki so prišli na zemljo, da bi človeštvo spomnili na njegov božanski izvor in povzročili novo duhovno prebujenje.40Poleg prepričanj, da je Jezus od 12. leta starosti do svoje vrnitve v Jeruzalem v Indiji preučeval budizem in tudi sam postal jogi, so zelo popularne tudi razlage, da je bil Jezus tesno povezan z judovsko sekto esenov, prek katere je spoznal egiptov- ski ezoterizem. Središče esenov ni bilo v Kumranu, ampak na gori Kar- mel. Pred Jezusovim rojstvom so se eseni pripravljali na naslednjo inkar- nacijo Kristusove duše. Eseni so menili, da se bo zopet inkarnirala na začetku dobe rib, zato so na ta dogodek potekale intenzivne priprave. Na gori Karmel so o ezoterizmu poučevali izbrana dekleta, ki bi lahko posta- la matere obljubljenega mesije. Angel je izmed njih izbral Marijo, ki se je potem, ko je zanosila, poročila z Jožefom. Po novodobskih prepriča- njih se bo v dobi vodnarja tudi krščanstvo preoblikovalo v bolj duhovno in univerzalno modrost, ki jo je hotel razširiti že Jezus, vendar so njegovo učenje pokvarile dogmatične Cerkve. Krščanstvo zato predstavlja prob- lematično zgodovinsko obdobje, ki ga mora človeštvo prerasti.41 New age pojmuje Jezusa kot energijo nesebične ljubezni in sočutja in ne kot božansko osebo v tradicionalnem smislu. Kristus lahko pomeni: najvišje stanje misli, ki se imenuje Kristusova zavest in jo označujeta po- polna nesebična ljubezen in sočutje do vseh bitij; duhovno stvarnost, Kristusov princip, ki je duhovna nasprotnica materialistične zavesti;42 inkarnacijo Kristusovega principa, ki vključuje Jezusovo združenje s Kristusom in dejstvo, da je zemlja prežeta s Kristusovo energijo. S Kri- stusovim drugim prihodom bo ta proces dopolnjen in nastopila bo nova doba. Že v pogledih na Kristusa prevladuje znanstveni monizem nad oseb- nimi značilnostmi, kar postane še bolj očitno pri pojmovanju Boga. New age ima namreč predstavo o osebnem Bogu za antropomorfizem. Oseb- M. Bertoncel, New age in zahodna kultura riji. Med Belialovimi sinovi in sinovi zakona Enega so dolgo potekale vojne, ki so spremljale tri obdobja uničenja Atlantide. Med temi obdobji so imeli prebivalci Atlan- tide veliko priložnosti zbežati. Najpomembnejša je bila tretja migracija v Egipt, ki je vodila k egiptovskim, grškim, hebrejskim, krščanskim in muslimanskim duhovnim dosežkom. 40 Po tem pojmovanju Kristus ni prišel na zemljo, da bi posameznika rešil njegovih osebnih grehov, ampak, da bi ljudem pokazal, kako se lahko sami rešijo. Gre za star samoodrešitveni program vzhodnih verstev v novi preobleki. Prim. H. J. Beckers, No- vodobska gibanja (New Age), v: Verstva, sekte, novodobska gibanja, 146-147. 41 Prim. W. J. Hanegraaff, n. d., 302-330. 42 V zgodovini naj bi se, z namenom sodelovati pri velikem projektu, inkarnirala števil- na bitja. Buda je bil prvi, ki je v tem prizadevanju uspel. Postal je eno s kozmičnim Kri- stusom, kar se je pokazalo v izlitju duhovnih energij na zemljo. Jezus je naredil še en